Razmišljanje ob zadnjem sporočilu

[josephine]

Međugorje, 26. januar 2007

POSTAVITE SVETO PISMO NA VIDNO MESTO

"Dragi otroci! Postavite Sveto pismo na vidno mesto v vaši družini in ga berite. Tako boste spoznali molitev s srcem in vaše misli bodo v Bogu. Ne pozabite, da ste minljivi, kakor cvet na polju, ki se ga vidi od daleč, a v trenutku izgine. Otročiči, pustite znamenje dobrote in ljubezni, kjerkoli hodite in Bog vas bo blagoslovil z obiljem svojega blagoslova. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!"

396. sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju, 25. januarja 2007

Devica Marija ljubi in ne preneha pozivati svojih otrok na življenje z Bogom. To je tudi bistvo današnjega sporočila, ki ga začenja z besedami: »Postavite Sveto pismo na vidno mesto v vaši družini in ga berite.« Te materinske besede in pozivi so nam znani že iz predhodnih sporočil, v katerih nas je spodbujala k branju Svetega pisma. Enako tudi v januarju preteklega leta Marija pravi: »Ne pozabite, otročiči, brati Sveto pismo. Postavite ga na vidno mesto in pričujte s svojim življenjem, da verujete in živite Božjo Besedo.« V sporočilo 25. junija 1991 nam Marija govori: »Otročiči, molite in berite Sveto pismo, da boste skozi Sveto pismo odkrili sporočilo za vas preko mojih prihodov.« V sporočilu 25. avgusta 1993: »Dragi otroci, berite Sveto pismo, živite ga in molite, da bi razumeli znamenja tega časa.« V sporočilu 25. avgusta 1986: »Postavite, otročiči, Sveto pismo na vidno mesto v svoji družini in ga berite ter živite.« Leta 1999, 25. januarja nam govori: »Postavite Sveto pismo na vidno mesto v svoji družini, berite ga, razmišljajte in se učite kako Bog ljubi svoj narod. Njegova ljubezen se kaže tudi danes, ker vam pošilja mene, da vas pokličem na pot odrešitve.« V septembru 1999 nam pravi: »Kličem vas, da ob branju Svetega pisma obnovite molitev v svojih družinah in doživljate radost v srečanju z Bogom, ki neskončno ljubi svoje stvaritve.«

Tolikokrat nam je Devica Marija v svojih sporočilih potrdila in rekla: »Dragi otroci, živite moja sporočila in postavite v življenje vsako besedo, ki vam jo izrečem. Naj bodo dragocene, saj prihajajo iz nebes. Dragi otroci, živite veselo sporočila evangelija, ki jih ponavljam ves čas, odkar sem z vami.«

Morda nekje v svoji notranjosti pričakujemo, da nam bo Devica Marija še bolj pojasnila, razložila in naredila bolj jasna svoja sporočila. Vendar nam sporočila Marije ne dajejo zanesljivih receptov za srečo. Prišla je, da bi usmerila naš pogled proti Kristusu, ki je naš edini Odrešitelj in cilj življenja. Da bi lahko stopali po poti spreobrnjenja in odrešenja, nam pomaga s svojo prisotnostjo, sporočili in ljubeznijo. K nam ne prihaja zato, da bi nam pripovedovala zgodbice, se igrala z nami in nas zabavala. Prišla nas je poklicat k resnici, svetlobi in zahtevnosti Božje besede. Kliče nas k branju in življenju Svetega pisma, da bi odkrili ustvarjalno silo Božje besede, ki nam govori. Sveti Duh je navdihnil Sveto pismo, zato Sveti Duh diha skozenj. To odkrivamo, ko beremo Sveto pismo, ki spodbuja in usmerja našo voljo k dobremu, razsvetljuje našo pamet in občutke našega srca. Sveti Gregor veliki se je spraševal: »S čim lahko primerjamo besedo Svetega pisma?« In je odgovoril: »Beseda Svetega pisma je podobna kresivu, kremenu, ki je hladen, ko ga držimo v roki, vendar pa, ko ga udarimo z železom, iz njega priletijo iskre in se vžge ogenj. Besede Svetega pisma ostanejo hladne, če jih dojemamo dobesedno. Če pa na njih z občutkom trka nekdo, ki je obsijan od Svetega Duha, tedaj iz sebe spuščajo mistični ogenj.«

Samo če smo naslonjeni na resnico Božje besede, bomo odkrili minljivost svojega življenja in zanesljivost Jezusovih besed: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.« (Mt 24, 35) Poslušajmo Devico Marijo za naše življenje in naše dobro.

P. Ljubo Kurtović


Prevod: Nika

[josephine]

Međugorje, 26. februar 2007


ODPRITE SRCE BOŽJEMU USMILJENJU


"Dragi otroci! Odprite svoje srce Božjemu usmiljenju v tem postnem času. Nebeški Oče želi rešiti vsakega izmed vas suženjstva greha. Zato, otročiči, izkoristite ta čas in po srečanju z Bogom pri spovedi, opustite greh in se odločite za svetost. Naredite to iz ljubezni do Jezusa, ki vas je vse odkupil s svojo krvjo, da bi vi bili srečni in v miru. Ne pozabite, otročiči, vaša svoboda je vaša slabost, zato resno sledite mojim sporočilom. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!"


397. sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju, 25. februarja 2007


Bog nikoli ne odneha iskati in privlačiti človeka, da bi živel in v njem našel polnost blaženosti. Svojo usmiljeno ljubezen nam je dokazal, ko je poslal svojega Sina Jezusa Kristusa, da bi nas odkupil in odrešil s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem. »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3, 16)

»Odprite svoje srce Božjemu usmiljenju v tem postnem času.« - nam govori Devica Marija. Kje, če ne v Božjem usmiljenju, lahko človeka najde odrešitev in upanje? Lahko se vprašamo: zakaj je težko verjeti v Božje usmiljenje? Verujoč v Božje usmiljenje se vračamo h koreninam greha. Človeku je najtežje priznati svoje grehe. Ko se človek ne počuti kot grešnik, ne občuti potrebe po tem, da bi se zatekal k Božjemu usmiljenju. Po drugi strani pa svet in vsak človek kliče po usmiljenju, odpuščanju in ljubezni.

V globinah Božjega srca je hrepenenje in želja, da bi odrešil svojo stvaritev pred suženjstvom greha. Kljub temu da se vedno bolj izgublja zavest greha, je greh stvarnost, ki obstaja in katerega posledice trpimo vsak dan, kot posamezniki in kot družina. Tisto, kar človek zanika in pred čemer beži, ga najbolj preganja. Šele ko ima človek pogum srečati se s tistim, kar ga najbolj boli, česar se najbolj sramuje, šele takrat se začne proces ozdravljenja in osvoboditve. To je hkrati tudi najtežji korak za človeka. Najtežje je odvisniku, ki je odvisen od droge, kocke ali alkohola, priznati to svojo odvisnost. Šele ko jo prizna, postane zmagovalec, ki se bori za svobodo in postane svoboden.

Mati Marija, ki nas je pozivala na pogostejšo spoved, nas tudi v tem sporočilu kliče k temu, da se zatekamo k Božjemu usmiljenju preko zakramenta svete spovedi, v katerem nam Bog ne le odpušča grehe marveč nam daje moč, da se borimo in vztrajamo na poti miru, svobode in spreobrnitve.

«Vaša svoboda je vaša slabost.» - nam pravi Devica Marija. Prav ta postni čas nas še posebej opozarja, da še nismo prispeli na cilj. Post nam želi povedati, da smo še vedno v puščavi. V puščavi nismo vnaprej zavarovani. Vedno lahko pademo, izgubimo svobodo ali jo prodamo za malo sreče, užitka in radosti, ki nam jo daje greh. Bog nam ne želi dati malo marveč vse, sebe samega. Svoboda, ki jo Bog daruje, je dar, breme in odgovornost. V tej svobodi smo odgovorni v vsakem trentuku in te odgovornosti se ne moremo odrešiti.

Na življenjski poti nismo sami, zapuščeni in prepuščeni samim sebi. Vzemimo z vso resnostjo to, kar na Mati nebeška govori, da bi nekoč srečali Jezusa in hodili po poti svetosti, miru in svobode.

P. Ljubo Kurtović


Prevod: Nika

[josephine]

Međugorje, 26. marec 2007


S POSTOM IN ODPOVEDJO BOSTE MOČNEJŠI V VERI

"Dragi otroci! Iz srca se vam želim zahvaliti za vaše postne odpovedi. Želim vas spodbuditi, da z odprtimi srci še naprej živite post. S postom in odpovedjo, otročiči, boste močnejši v veri. V Bogu boste našli pravi mir, po vsakodnevni molitvi. Jaz sem z vami in nisem utrujena. Želim vas vse popeljati s seboj v raj, zato se vsakodnevno odločite za svetost. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!"

398. sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju, 25. marca 2007


Marija, Kraljica Miru se nam kot mati zahvaljuje za velikonočne odpovedi. Mati Marija se nam zahvaljuje, ker ljubi. Samo srce, ki je izpolnjeno z ljubeznijo, je hvaležno srce. Tudi mi bi se ji morali zahvaljevati, ker nas spodbuja, kliče, ljubi in zagovarja pred svojim Sinom Jezusom. Marija nas kliče z željo, da nadaljujemo z odpovedmi in živimo post. Govori nam in nas kliče k postu in odpovedim za nas in zaradi nas, za našo srečo in radost.

«S postom in odpovedjo, otročiči, boste močnejši v veri.« - nam govori nebeška Mati. Post in odpoved sta nujen pogoj, da dobimo Božjo milost. Naša odpoved je kot posoda, v katero Bog siplje svojo milost. Blažena Mati Terezija pravi: »Moramo se popolnoma izprazniti, da bi nas Bog lahko izpolnil.« Post in odpoved sta naš del dejavnosti v veri. Bog nas je ustvaril brez nas, vendar nas brez nas ne bo odrešil, pravi sv. Avguštin. V velikonočnem času bi morali k odpovedi in postu pristopiti, kot da je odrešitev odvisna samo od nas in tako moliti, kot da je naša odrešitev in vse drugo odvisno samo od Boga. Moliti in se ne hkrati tudi odpovedovati je enako, kot da se ustaviš na polovici poti. To je isto, kot da veslate v čolnu, ki je privezan na obalo. Nikoli se ne bomo premaknili, dokler ne odvežemo ladje. Ne moremo samo odvreči greha iz sebe in sveta, v katerem živimo. Lahko pa umremo in umiramo grehu in takrat greh nima nobene oblasti nad nami. Odpoved je umiranje grehu.

Ko nam Gospa govori o odpovedi, ne misli samo na telesno pokoro in odpoved, marveč tudi na duhovno pokoro in odpoved. Samo telesna pokora in post nista dovolj in nas lahko odvedeta v oholost, farizejstvo in formalizem. Lahko nas zavede tudi dokazovanje naše moči in ne podrejanje svoje volje Božji volji. Zato nam v enem svojih sporočil Gospa pravi: »Dragi otroci, post je postal za vas navada, ki je nihče ne želi prekiniti. Postite s srcem.« Post in ljubezen sta neločljiva. Ne moremo se postiti brez ljubezni, niti ne moremo ljubiti brez posta, ki ga razumemo v najširšem smislu. Molitev je prav tako naš odgovor na Božjo ljubezen. Zato je post neločljiv od molitve. Post brez molitve je navadna dieta za hujšanje. Post brez molitve je pravzaprav neke vrste kroženje okrog nas samih. Post obrača vse naše duhovne moči in moči srca, vso našo notranjost proti Bogu.

Naša velikonočna odpoved in post naj se ne bi končala z Vstajenjem. Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo. Ne bo imelo posebnega smisla, če se samo v velikonočnem času odpovemo nekaterim navadam, po velikonočnem času pa z njimi spet nadaljujemo. Tedaj naša odpoved lahko postane varanje samega sebe. Človek lahko postane ohol in sam sebi všeč. Lahko si reče: »Močan sem, jaz to lahko naredim.« Tedaj velikonočna odpoved postane samo še en odmor v tej odvisnosti, v človeku samem pa se nič ne spremeni. Post in odpoved ni dokazovanje svoje moči, marveč podreditev svoje volje Božji volji.

Najbolj plodna in najboljša je odpoved samemu sebi. Tudi Jezus nam pravi: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi (Mk 8, 34).

Devica Marija ne prihaja in nam ne govori zato, da bi nam nekaj ukradla ali nam vzela življenjske radosti, temveč zato da bi bili srečni, normalni in svobodni v Bogu. Zahvalimo se Mariji iz srca, ker ni postala utrujena zaradi nas. Tudi mi se ne utrudimo, da vsak dan odgovorimo na klic nebeške Matere Marije.


P. Ljubo Kurtović

Prevod: Nika

[josephine]

Međugorje, 26. april 2007

DOKLER SEM Z VAMI, JE MILOSTNI ČAS

"Dragi otroci! Tudi danes vas ponovno kličem k spreobrnjenju. Odprite vaša srca. To je milostni čas, dokler sem z vami, izkoristite ga. Recite: "To je čas za mojo dušo”. Jaz sem z vami in vas ljubim z neizmerno ljubeznijo. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!"

399. sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju, 25.aprila 2007


Devica Marija, Kraljica Miru nas tudi danes preko svojih sporočil poziva k spreobrnjenju. To je najpomembnejše sporočilo, ki odmeva tukaj na tem mestu. To je odmev Jezusovih besed iz Evangelija. Gospa nam tudi ničesar drugega ne želi reči kot to, kar nam je Jezus govoril. Ne prihaja nas učit novih naukov, ampak nas želi prebuditi, da bi Jezusa in njegove besede vzeli resno in jih uresničevali v svojem življenju.

Prisotnost Gospe, prikazovanja in sporočila, ki nam jih namenja v tem našem času, so milost, ki nam jo daruje Bog. Včasih se nam zgodi v življenju, da znamo nekaj ceniti šele, ko to izgubimo. Tako je tudi z zdravjem. Znamo ga ceniti šele, ko ga izgubimo, ko zbolimo. Gospa ne želi, da bi bili žalostni, ker nismo izkoristili ta podarjeni milostni čas.

Živimo v tem času, ki nam je darovan, ki teče in nas nosi. Zato je čas dragocenost, ki jo moramo z nečem izpolniti. Čas je lahko tudi prazen in izpolnjen. Dan in čas, ki ga živiš, lahko zgrešiš z iskanji, izgubljanjem časa v površnostih, zabavah, ki te puščajo praznega. To, s čimer izpolniš svojo sedanjost, bo tvoja prihodnost. Čas je kot posoda, ki se ti ponuja. Če vanjo položiš dobro delo, molitev, ki te je osvobodila strahu ali depresije, bo tvoj čas izpolnjen z dobroto in svetlobo in tvoja prihodnost bo zanesljiva.

Napačno je, če se v življenju obračaš nazaj in se vežeš na tisto, kar je bilo slabo in negativno. Mnogi preživijo življenje tako, da razmišljajo o preteklosti in so obremenjeni s strahom pred prihodnostjo. Danes sploh ne živijo. Danes se lahko odločiš, da boš naredil nekaj dobrega zase in za svojo dušo. Danes lahko začneš moliti, verovati in prepustiš Bogu svoj dan in svoje življenje. Danes lahko začneš delo, ki si ga odlašal ali obveznost, ki te je čakala in si se jo bal dokončati. Danes lahko pogledaš v svoje srce in prepoznaš v njem najgloblje hrepenenje po Bogu. Danes lahko obogatiš svoj dan in čas, ki ga živiš. Na tej zemlji živimo samo enkrat, kot na odru. Ta dan ti je samo enkrat darovan. Nikoli več se ne bo vrnil. Tisto, kar ne narediš, ne moreš vrniti nazaj. Za večnost se odločamo danes, ne po smrti. Če se danes odločimo za Boga, za resnico, pravičnost in dobroto, potem bomo to tudi uživali v večnosti. Čas je dar, v katerem lahko rastemo do polnosti, ki nam jo je namenil Bog.

Naša nebeška Marija želi, da srečamo in spoznamo njenega Sina Jezusa, ki nam edini daruje resnični mir in radost. Mati Marija je preživela svoje življenje na tej zemlji in je do konca ostala zvesta Bogu. Tudi ona je samo človek, kot smo mi, vendar je kljub temu prišla tako visoko in želi, da bi bili tudi mi tam, kjer je ona. Imela je srce za Boga in za človeka. Ne miruje in ne more mirovati, kliče nas in se odziva na naša prošnje, zagovarja nas pred nebeškim Očetom. K nam prihaja kot mati in prijateljica, nam povija rane in vodi k svojemu Sinu.

P. Ljubo Kurtović


Prevod: Nika

[josephine]

Međugorje 26. maj 2007

ISKATI BOŽJO VOLJO

"Dragi otroci! Prosite z menoj Svetega Duha, da vas vodi v iskanju Božje volje na poti vaše svetosti. Vi pa, ki ste daleč od molitve spreobrnite se in iščite v tišini svojega srca rešitev svoje duše in jo hranite z molitvijo. Jaz vas vsakega posebej blagoslavljam s svojim materinskim blagoslovom. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!"


400. sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju z dne 25.maja 2007


Devica Marija nas kliče, da prosimo z njo Svetega Duha, da bi nas prežela moč in sila od zgoraj, moč, ki prihaja od Boga. Marija je vztrajala v molitvi z apostoli, čakajoč na Jezusovo obljubo, na Svetega Duha. Ona je polna milosti in zaročenka Svetega Duha. Najbolje pozna skrivnostno moč Svetega Duha in zato tudi ve, kako jo potrebujemo tudi danes. Svetega Duha smo prejeli preko zakramentov krsta in birme. O tem, da On obstaja, smo tudi slišali. Kljub temu se zdi, da so okrog vsi drugi duhovi, samo Svetega Duha ni. Zato je poziv Device Marije resen in še kako potreben vsakemu srcu, družini in celemu svetu. Pot do izkušnje moči Svetega Duha vodi edino preko molitve.

Seveda bi se morali najprej spreobrniti. To pomeni v molitvi vedno znova in znova stopiti pred Boga, priznati svoje grehe, oprostiti drugim, odreči se vsemu, kar nam preprečuje, da bi sprejeli Božjo voljo, odpovedati se vsem idolom, navezanostim in svojim napačnim predstavam o Bogu. Spreobrniti se pomeni sprejeti Boga za gospodarja svojega življenja, dovoliti, da bo vse tako, kot on želi. Edino Sveti Duh lahko razsvetli naša srca, da bi našli Božjo voljo in živeli po njej. V tistem trenutku, ko se odrečemo svoji volji, svojim načrtom, svojim nameram in nakanam, lahko začnemo moliti za Božji načrt, Božje namene za naše življenje. Ko se odpovemo svojim načrtom, se pravzaprav odvežemo in postanemo svobodni, sposobni sprejeti Božjo voljo. Zato Jezus pravi: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.« (Lk 9, 23) Biti Jezusov učenec ne pomeni od Jezusa sprejemati neke informacije, neko znanje, ampak pomeni znati sprejemati Jezusovo milost, moč, njegove čudeže in njegovo kraljestvo. Učenec je tisti, ki postane kot učitelj. Zato je Jezus lahko rekel, da bodo tisti, ki vanj verujejo, delali enaka dela kot on, in celo večja od teh.

V iskanju Božje volje se je na poti svetosti vedno potrebno zahvaljevati Bogu za vsaki trenutek življenja, dober ali težak. Sprejemati vse, kar se nam dogaja v življenju, pomeni vstopiti v Božjo voljo in tedaj dobivati Njegovo moč, da premagamo zlo, v katerega smo zašli. Božjo voljo bomo vedno prepoznali tam, kjer se bomo v molitvi približali Bogu in po drugi strani opazujemo kje nam Bog odpira pot v življenje, delo in poklic, kje pa nam jih zapira. Če se neprestano predajamo Božji volji, tedaj nam bo Bog zaprl tiste poti in vrata, skozi katere ne želi, da gremo, odpiral pa nam bo tiste, skozi katere želi, da stopimo. Zelo redko Bog koga vodi tako, da mu v notranjosti govori, kam naj gre. Ne v psihi, ne v domišljiji in čustvih, ampak v globini naše duše, tam kjer prebiva Bog v nas, tam nas navdihuje Sveti Duh, nas razsvetljuje in vodi. Bog nam bo preko znamenj odkrival svojo voljo. Ta znamenja je potrebno prepoznati z duhovnimi čuti, ki postajajo bolj občutljivi in razvitejši pri tistih, ki resno jemljejo in upoštevajo materinske besede skozi vsa leta njenih prikazovanj in njene bližine. Poslušajmo s srcem besede naše nebeške Matere, da bi našli novo življenje, ki nam ga daruje edinole Bog.


P. Ljubo Kurtović


Prevod: Nika

[josephine]

Međugorje, 26. junij 2007

ODPRITE SE TEJ VELIKI MILOSTI

»Dragi otroci! Tudi danes vas z veliko radostjo v svojem srcu kličem k spreobrnjenju. Otročiči, ne pozabite, da ste vsi pomembni v tem velikem načrtu, ki ga Bog vodi po Međugorju. Bog želi spreobrniti ves svet in ga poklicati k rešitvi in poti k Njemu, ki je začetek in konec vsakega bitja. Na poseben način otročiči vas vse kličem iz globine svojega srca, da se odprete tej veliki milosti, ki vam jo Bog daje po moji navzočnosti tukaj. Želim se zahvaliti vsakemu izmed vas za žrtve in molitve. Z vami sem in vas vse blagoslavljam. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu."

401. sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju 25.junija 2007


Tudi danes odmeva glas nebeške Matere. Tudi danes ne obupa nad nami, tudi takrat ne, ko mi obupamo nad sabo in njo. Slišijo se materinske besede in klic k spreobrnjenju. Gospa ve, da je spreobrnjenje proces in pot proti obljubljeni deželi, v kateri so mir, svoboda in radost, ki jo edino Bog daruje. Kot Izraelci moramo oditi iz suženjstva, da bi preko puščave prišli do svobode obljubljene dežele, kamor nas Bog želi pripeljati preko Matere svojega Sina. Marija je šla skozi puščavo tozemeljskega življenja. Lahko smo prepričani, da bomo z Njo prišli k Bogu.

Božja ljubezen ne izključuje nikogar. Bog je ustvaril človeka po svoji podobi in zato ne more obupati nad njim. »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril.« (Post 1, 27).

Kraljica Miru nam govori: »Ne pozabite, da ste vsi pomembni v tem velikem načrtu, ki ga Bog vodi po Međugorju.« Mati Marija nam je govorila: »Dragi otroci, to je čas velikih milosti, to je sveto mesto.« Marijina prikazovanja so danes Božje približevanje človeku, k tebi in k meni. Marijina prikazovanja so tudi Božje služenje človeku. Kako ne bi videli in prepoznali neizmerne Božje ljubezni, ki nam jo dokazuje prisotnost Gospe v Međugorju.

Gospa zato, ker je naša mati, ne odneha in se ne utrudi, kljub vsem našim nasprotovanjem. Ve, da vsi ne bodo verjeli niti sprejeli njenih sporočil in Božje ljubezni, ki se nam daje danes po njeni prisotnosti. Kljub temu nam govori, se prikazuje, kliče in ljubi nas, svoje otroke. V nevarnosti smo, da se tudi nam zgodijo Božje besede, ki jih je Bog izrekel po preroku Izaiji: »Pojdi in reci svojemu narodu … »Poslušajte dobro, vendar ne boste razumeli, glejte dobro, vendar ne boste spoznali. Obteži srce temu narodu, ogluši njegova ušesa in oslepi njegove oči, da z očmi ne vidi in s srcem ne razume, kako bi se spreobrnil in ozdravil.«

Besede Božje Matere so polne upanja in radosti. Ona ve, da človek lahko sprejme in izpolni to, k čemur ga Bog kliče. Mati želi, da izkusimo, kako je Bog najgloblji temelj našega obstoja/bivanja. V besedah Gospe lahko odkrijemo, kako smo od Boga sprejeti prav takšni, kakršni smo. Vsi dobro vemo, da v življenju ne gremo vedno po ravni poti. Velikokrat skrenemo, sprejmemo napačne odločitve, ki so nas v toku življenja pripeljale do točke, na kateri smo danes. Vendar nas Bog kljub vsemu ljubi in sprejema takšne, kot smo. Bog tebe in mene pozna po imenu: »Glej, na obe dlani sem te napisal » (Iz 49, 16). Bog nikoli ne more pogledati svojih rok, ne da bi na njih videl napisano tvoje in moje ime. Ta božja ljubezen in milost se nam kaže skozi vseh preteklih 26 let prikazovanj Gospe. Odprimo se Božji milosti preko prisotnosti Gospe tu v Međugorju.


P. Ljubo Kurtović

Prevod: Nika

[josephine]

Međugorje, 26. julij 2007


NAJ BO MOLITEV KOT ZRAK, KI GA DIHATE

"Dragi otroci! Danes na dan zavetnika vaše župnije vas vabim, da posnemate življenja svetnikov. Naj vam bodo vzor in spodbuda za sveto življenje. Naj bo molitev kot zrak, ki ga vdihavate, ne pa breme. Otročiči, Bog vam bo odkril svojo ljubezen, vi pa boste doživeli radost, da ste moji ljubljeni. Bog vas bo blagoslovil in vam dal obilje milosti. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu."

402. sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju, 25.julija 2007


Gospa nas kot Mati poziva in spodbuja danes, na dan Sv. Jakoba, apostola in zavetnika Župnije Međugorje in romarjev, da sledimo zgledu življenj svetnikov, življenj tistih, ki so šli v nebesa, v domovino, ki je ne bomo nikoli več zapustili. V svojem sporočilu z dne 22. julija 2002 nam je Gospa govorila: « Dragi otroci, danes se veselim z vašim zavetnikom in vas kličem, da ste odprti za Božjo voljo. ... Prosite vaše svete zavetnike, da vam pomagajo rasti v ljubezni do Boga.» Svetniki so tisti, ki nas zagovarjajo in se tudi pred Božjim obličjem zavzemajo za nas. Zato se tudi k njim zatekamo v svojih molitvah in prošnjah, da bi jih pokazali Bogu. Svetniki so za nas vzor, da je vredno ostati zvest Bogu, ki nas nikoli ne prevara.

«Naj bo molitev kot zrak, ki ga vdihavate.»- nam goori Mati Marija. Naše telo potrebuje zrak. Vemo kako se počutimo, ko nam nenadoma zmanjka zraka. Brez zraka naše telo ne more živeti. Kot imamo telesni organizem, tako imamo tudi duhovni organizem. Lahko si predstavljamo kako smo duhovno mrtvi brez molitve. Brez molitve človek zoži svoje življenje samo na telo, materialno, na mrtve stvari, v katerih ni življenja. Molitev ni nekaj, kar je predpisano ali zaukazano s strani Cerkve, Boga ali Marije. Molitev ni samo pobožna vaja. Molitev je veliko več od vsega naštetega. Molitev je življenje. Brez nje smo mrtvi in v nas ni življenja. Brez molitve Bog nima prostora v nas, v katerega bi lahko prišel, nas ozdravil in zacelil naša srca in duše.

Samo v molitvi nam lahko Bog odkrije svojo ljubezen in samo preko nje lahko doživimo veselje, da smo ljubljeni Božji in Marijini otroci. Iz izkušenj vemo, da ni dovolj, če vemo, da je hrana dobra, moramo jesti, da bi preživeli. Ni dovolj, da vemo, da nas Bog in Mati Marija ljubita, ampak moramo to doživeti, izkusiti v življenju kot resničnost, ki je bolj resnična kot ta, ki jo gledamo s telesnimi očmi.

«Doživeli boste radost, da ste moji ljubljeni» - pravi Gospa. Vendar pa je za to potrebno izpolniti en pogoj in ta je molitev s srcem, v kateri se duša odpira in predaja Bogu ter Materi Mariji. Evangelij nam govori, kako so se ob Jezusovem krstu na reki Jordan odprla nebesa in se je zaslišal glas Božjega očeta: «Ti si Sin moj, Ljubljeni moj, ki sem ga izbral.» (Mk 1, 11).
Te besede se nanašajo na Jezusa. Vendar pa po Jezusu in v Jezusu tudi na tebe in mene. Vsak izmed nas je v Jezusu in po Jezusu ljubljeni Očetov sin, ljubljena Očetova hči, izbranec, izbranka, ljubljenec, ljubljenka Očetovega srca. V Jezusu in po Jezusu smo tudi ljubljeni otroci Matere Marije.

V življenju velikokrat slišimo, da je pomembno ljubiti Boga. To je v resnici tako. Vendar pa je veliko pomembneje to, da Bog nas ljubi. Naša ljubezen do Boga je drugotnega pomena. Prednost ima Božja ljubezen do nas: «Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe. (1 Jn 4, 10) – nam govori apostol Janez v svojem 1. pismu. In dodaja: »Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem. ( 1 Jn 4, 16).

Naj nas Devica Marija, polna milosti in Brez greha, vodi in uvede v skrivnost Očetovega srca in ljubezni, ki jo ima do nas.

P. Ljubo Kurtović

Prevod: Nika

[josephine]

Međugorje, 26. avgust 2007

NAJ BO VAŠE ŽIVLJENJE ODSEV BOŽJE DOBROTE

"Dragi otroci! Tudi danes vas kličem k spreobrnjenju. Naj bo vaše življenje, otročiči, odsev božje dobrote, ne pa sovraštva in nevere. Molite, otročiči, da vam molitev postane življenje. Tako boste v svojem življenju odkrili mir in radost, ki ju Bog daje tistim, ki imajo odprta srca za Njegovo ljubezen. Vi pa, ki ste daleč od Božjega usmiljenja, spreobrnite se, da Bog ne postane gluh za vaše molitve in vam ne bo prepozno. Zato se v tem milostnem času spreobrnite in postavite Boga na prvo mesto v svojem življenju. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu."

403. sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju, 25.avgusta 2007

Materinske besede Device Marije so besede evangelija, izrečene s preprostimi besedami matere. V tem sporočilu se sliši odmev Jezusovih besed na začetku evangelija: »Spreobrnite se in verujte evangeliju.« Spreobrnjenje je trajen proces, to je vsakodnevna hoja za Jezusom, za Njegovo besedo, ki je zahtevna in v kateri je Božje in Jezusovo življenje samo. Devica Marija se je popolnoma odprla in svojo voljo podredila Božji volji. Gospa ni pričakovala sporočila od Boga, ampak se je odrekla svoji volji in je zato tudi lahko tako jasno razumela, da jo Bog kliče, da bi bila mati Njegovemu Sinu Jezusu. Njeno življenje je postalo Božje življenje. Je polna Boga in popolnoma obrnjena proti Bogu. Vztraja z nami, ker ve, da ne obstaja druga, lažja in hitrejša pot, ki bi nas pripeljala do Boga in njegovih darov miru ter radosti, ki nam jih želi On darovati. V sporočilih odkrivamo njeno odločnost in materinsko ljubezen, ki želi naše dobro, odrešitev naših duš in večno življenje v Bogu. Marija je postala Božji odsev in zato tudi nas kliče, da bi naše življenje bilo odsev Božje dobrote in ne sovraštva ali nevere.

»Molite, otročiči, da vam molitev postane življenje.« Nekateri pravijo, da neradi molijo, ker ne morejo prenesti poglabljanja sami vase. Molitev ni zrenje v samega sebe. To je zrenje v Boga. Moliti pomeni usmeriti reflektor na Jezusa Kristusa. Kaj moram storiti, se mi odkriva postopoma. Dogaja se najprej v meni samem. Ko spoznavam Kristusa, spoznavam samega sebe. Samo v Jezusu Kristusu se odkriva misterij človeka. Brez Jezusa smo neznanka sami sebi. Kdo je bolje poznal Jezusa kot Devica Marija, ki ga je nosila pod svojim srcem, ga vzgajala in mu do konca življenja verjela, vse do križa na Kalvariji. Ona nas še danes vodi k Jezusu preko Kalvarije do vstajenja.

Evangelij ni preteklost. Bog nas ni ljubil samo enkrat in edinkrat. On nas ljubi vsak dan, vsak trenutek celega našega življenja. Tudi ta trenutek je izpolnjen z Božjo ljubeznijo in prisotnostjo. Zato prihaja mati Marija in Kraljica Miru, da se nas dotakne, prebudi in nam odpre oči duše, da bi odprli srca in srečali izvir življenja, miru in radosti, Boga. Bog nas vodi k resnični ljubezni, če je treba tudi preko trpljenja. Vse dela za odrešitev naših duš. Do nas ljudi, ki smo krona Njegovega stvarjenja, ne more ostati neodziven in ravnodušen.

To je milostni, darovan čas, v katerem prihaja in se prikazuje Devica Marija. Zato nam pravi: »V tem milostnem času se spreobrnite, da ne bo prepozno.« Svobodni smo v svojem razmišljanju, da poleg tega milostnega časa obstaja tudi čas, ki Bog odvzame svojo milost in umakne svojo iztegnjeno roko. Poslušajmo glas in besede naše nebeške Matere Marije, da odrešimo svoje duše in doživimo radost življenja ter ne pridemo prepozno na bogato praznovanje življenja.

P. Ljubo Kurtović


Prevod: Nika

[josephine]

Međugorje, 26. september 2007


MOLITEV – POT DO POPOLNE LJUBEZNI

"Dragi otroci! Tudi danes vas kličem, da bi vaša srca plamtela s čimbolj gorečo ljubeznijo do Križanega in ne pozabite, da je iz ljubezni do vas dal svoje življenje, da bi vi bili rešeni. Otročiči, premišljujte in molite, da bi se vaše srce odprlo Božji ljubezni. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu."

404. sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju, 25.septembra 2007

Gospa nas v sporočilu, ki smo ga pravkar slišali, s svojimi materinskimi besedami spodbuja k vedno večji ljubezni do Križanega. Ta ljubezen mora prihajati iz našega srca, ker je srce središče človekove biti. Srce, lahko mirno rečemo – to je človek. Gospa nas je večkrat spodbujala, da naj se prebudimo in začnemo ljubiti, ker je samo ljubezen plodovita. Samo dejanja, ki jih naredimo iz ljubezni, samo molitve, ki jih molimo iz ljubezni, gredo direktno v Božje srce.

Bog je za nas vse naredil. Na svet je poslal svojega Sina, da vsakdo, ki živi po njem, ima večno življenje (Jn 5, 11 -13). Bog si ničesar bolj ne želi kot to, da se človek odreši. Če si Bog to tako silno želi, zakaj čakamo, zakaj se mu upiramo, zakaj se mu popolnoma ne odpremo.

V drugem delu sporočila nas Gospa kliče k premišljevanju Božje besede, tako da bi Božja beseda prodrla v notranjost naše duše in v njej bolj in bolj razžarila hrepenenje našega srca po Bogu. Kolikor bolj se vživimo v Božjo besedo, toliko večje postaja naše hrepenenje. To je hrepenenje, ki ve, da prava in resnična sreča prihaja samo od Boga. To Gospa ve, saj je tudi ona hranila Božje besede v svojem srcu, premišljevala o njih in jih živela. (Lk 2, 19 – 51)

Blažena Devica Marija je vzor Cerkve, ker je Devica, ki moli(Virgo orans) in ki nas istočasno s svojim zgledom spodbuja na pravilen molitveni odnos do Boga. Gospa nas pogosto poziva k molitvi, zato ker smo medli ali ker ne znamo pravilno moliti. Nekateri molijo samo takrat, ko jim je težko ali kadar jih stisnejo križi, trpljenje ali težave. Ni treba moliti samo takrat. Poklicani smo k molitvi tudi takrat, ko nam je dobro, ko nam gre v življenju vse tekoče. Predvsem takrat moramo moliti molitev zahvale, da bi nas Bog še bolj blagoslovil in pomnožil darove, ki nam jih je dal. Molitev ni nekaj obstranskega, ampak je vprašanje življenja in smrti. Kot utapljajoči potrebuje zrak, tako je vsakemu verniku potrebna molitev, ker preko nje prihaja na nas milost in ker preko nje dvigamo svoja srca k Bogu. Ko razmišljamo o Mariji, Materi utelešene Besede in Učiteljici duhovnega življenja, se ji zahvaljujmo ves čas zato, ker nas vzgaja in uči v svoji šoli ljubezni.

P. Danko Perutina

Prevod: Nika

[josephine]

Međugorje, 26. oktober 2007

BODITE LJUBEZEN IN LUČ

"Dragi otroci! Bog me je poslal med vas iz ljubezni, da vas popeljem na pot odrešenja. Mnogi ste odprli svoja srca in sprejeli moja sporočila, mnogi pa so se izgubili na tej poti in nikoli niso z vsem srcem spoznali Boga ljubezni. In zato vas vabim: bodite vi ljubezen in luč, kjer sta tema in greh. Z vami sem in vas vse blagoslavljam. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu."

405. sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju, 25.oktobra 2007


Gospa nam na začetku sporočila še enkrat ponovi glavni cilj svojega poslanstva, ki je naša odrešitev. Niti v enem sporočilu ni sebe postavila v ospredje. Besede, ki jih je izrekla pred 2000 leti na svatbi v galilejski Kani: »Kar koli vam reče, storite.« (Jn 2), veljajo za nas tudi danes. Narediti to, kar od nas želi Jezus. To je izpolnjevati Božjo voljo. V tem je odrešenje.

Gospa kot prava mati želi, da se vsi njeni otroci odrešijo in zato nas vztrajno kliče pa tudi opominja, kot na primer v sporočilu z dne 25, novembra 1998, ko pravi: »Jaz vas, otročiči, vse kličem na pot odrešitve in vam želim pokazati pot proti nebesom.« Obstaja samo ena pot, ki vodi v večno življenje, ki vodi v nebesa in to je Jezus Kristus. On pravi zase: »Jaz sem pot, resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Jn 14, 6)

Gospa pravi, da so številni odprli svoja srca. Odpreti svoje srce, pomeni predati se s celim svojem bitjem Bogu, ki je ljubezen, pa tudi sporočilom, ki nas spodbujajo k temu, da bi se predali Bogu. Srce je tisto najdragocenejše in najlepše, kar ima človek. Srce je simbol življenja in ljubezni, vsega dobrega, kar poseduje človek. Gospa je že prej v svojih sporočilih spodbujala, da se posvetimo njenemu srcu in srcu njenega Sina Jezusa. Tako v sporočilu z dne 25. oktober 2003 pravi: »Ne odlašajte, otročiči, ampak recite z vsem srcem: Želim pomagati Jezusu in Mariji, da bi vedno več bratov in sester spoznalo pot svetosti.« Spominja nas, da so se mnogi na tej poti predanosti izgubili, ker niso nikoli izročili svojega srca Bogu. Jezus je v evangeliju pogosto opozarjal tiste, ki so ga poslušali, da imajo zaprta, kamnita srca. Kdor ima takšno srce, ima obrnjeno lestvico vrednot, na kateri Bog ni na prvem mestu pač pa neka druga oseba, bogastvo, čast, človeška pravila ali kaj drugega. Imeti čisto srce, srce iz mesa, pobožno srce pomeni, da se popolnoma predaš Bogu, ki nas čaka v skrivnosti in tišini.

Gospa nas spodbuja naj bomo ljubezen in luč. Biti ljubezen pomeni biti pričevalec čiste Kristusove ljubezni, ki se je žrtvovala za nas. Ta ljubezen je brezpogojna, nič ne pričakuje, samo daje. Vedno misli najprej na druge. Takšne ljubezni se učimo od Jezusa, če se mu predamo z vsem srcem, ker nas on kliče k temu, da ne ljubimo samo svoje prijatelje ampak tudi svoje sovražnike. Ljudje so bili od nekdaj pripravljeni ljubiti svoje bližnje in sovražiti svoje sovražnike. (Mt 5, 43), ker je to lažje. Jezus gre dalje od tega. Njegov učenec, veren človek, kristjan ne sme biti izbirčen v svoji ljubezni. Ljubiti mora vse ljudi, vključno s svojimi sovražniki in to v duhu svojega Gospoda. To pomeni biti ljubezen. In kaj pomeni biti luč? Biti luč pomeni svetiti drugim, da se ne spotikajo in ne tavajo v temi. Mi vsi bi morali biti luč, ki jo je prižgal Kristus, da bi ljudje videli resnico, da ne bi tavali v zablodah in se spotikali, ampak da bi videli obraz njegovega nebeškega Očeta in v tej svetlobi prepoznali vse ljudi kot svoje brate in sestre. Gospa nas kot prava mati na tej poti spremlja in blagoslavlja.

P. Danko Perutina

Prevod: Nika

[Herman]

Međugorje, 26. december 2007

KRISTUS JE KRALJ NAŠIH SRC

"Dragi otroci! Z veliko radostjo vam prinašam Kralja miru, da vas On blagoslovi s svojim blagoslovom. Počastite ga in vzemite si čas za Stvarnika, po katerim hrepeni vaše srce. Ne pozabite, da ste popotniki na tej zemlji in da vam stvari morejo dati le majhne radosti, po mojem Sinu pa vam je podarjeno večno življenje. Zato sem z vami, da vas popeljem k tistemu, po čemer hrepeni vaše srce. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu."

407. Sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju, 25. december 2007

Na današnji dan, na Božič, nam Gospa v svojem sporočilu pravi kako nam z velikim veseljem prinaša Kralja miru, da nas On blagoslovi s svojim blagoslovom. Božič je zanesljivo eden najlepših dni v letu, tudi za tiste, ki ga morda doživljajo na svojstven, drugačen način. To je najlepši dan v zgodovini človeštva, saj je rojen Kralj miru.

Jezusov, pa tudi naš življenjski program je vsebovan v angelski pesmi, ki se je prepevala ob Jezusovem rojstvu: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« (Lk 2, 14) Vsakič, ko se preko molitve obračamo k Bogu, Bog prihaja k nam in izpolnjuje naše srce z mirom. Samo če smo izpolnjeni z Božjim mirom, lahko širimo mir okrog sebe. Človeško srce postane nemirno, ko se okuži z grehom ali se obrne stran od Boga. Greh kvari človeka, ki je sicer Božja slika, a vendar okužen z grehom širi okrog sebe nezadovoljstvo. Edini način, da se človek spreobrne, spremeni in vrne v izvorno sinovstvo, je zakrament spovedi, h kateremu so številni pristopili v teh dneh in se pomirili z Bogom. Vsakič, ko Jezus pride v naše srce, ga naredi lepega, saj je zaradi tega tudi prišel na zemljo.

Gospa nas poziva naj več časa namenjamo Stvarniku, po katerem hrepeni naše srce. Nameniti več časa Stvarniku, pomeni več moliti. Če samo malo okrepimo našo dnevno molitev, raste naše prijateljstvo z Jezusom, On vstopa v naše življenje, blagoslavlja naš dan in vse, kar delamo, razsvetljuje naš um in greje naše srce.

Na zemlji smo samo prehodno, smo romarji. Tisti, ki so prej prišli, bodo prej odšli. Male tozemeljske stvari nam lahko včasih preprečujejo, da bi prišli do večjega dobrega. V Jezusu so nam odprta vrata večnega življenja. Vsa leta prikazovanj nas Marija uči v svoji šoli ljubezni kako doseči večno življenje in kako moliti.

Gospa nam odkriva tudi pravi smisel Božiča, ki ga lahko bolje razumemo, če opazujemo Njo, ki je bila od začetka prisotna v skrivnosti Kristusove odrešenja, ker je bila izpolnjena s krepostmi, kot so vera, upanje, ljubezen, ponižnost, tišina in radost. Ponižnost je ključ, ki nam pomaga pri odpiranju našega srca Bogu, da lahko vstopi vanj in ga preobrazi. Samo s popolno predanostjo Bogu lahko prehodimo pot od srca, izpolnjenega z lažnim ponosom ali prevzetnostjo, do srca, izpolnjenega z resnično ponižnostjo in ljubeznijo.

P. Danko Perutina

prevod: Nika

[josephine]

Međugorje, 25. januar 2008

MOLITE IN POSTITE SE

"Dragi otroci! S postnim časom se približujete času milosti. Vaše srce je kot zorana zemlja in pripravljeno je sprejeti sad, ki bo zrasel v dobro. Otročiči vi ste svobodni v izbiri dobrega ali zla. Zato vas vabim: molite in postite se. Posadite radost in sad radosti v vaših srcih bo rastel v vaše dobro in drugi ga bodo videli in prejeli prek vašega življenja. Odpovejte se grehu in izberite večno življenje. Jaz sem z vami in posredujem za vas pri svojem Sinu. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu."
408. sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju z dne 25. januar 2008.

V zadnjem sporočilu nas Gospa spodbuja, da v postnem času, ki se približuje in je čas milosti, pripravimo svoje srce. Predvsem nas kliče k postu, molitvi, pokori, ki so bila vedno glavna znamenja posta. V Stari zavezi je bila pokora zožena predvsem na zunanje znake. Nekako podobno je tudi danes, ko se verniki v času posta odrekajo predvsem hrane, pijače, sladkarij, cigaret in manj psovanja, obrekovanja in drugih grehov. Krščanski post in molitev sta temelja skupnosti, ker je celotna Cerkev poklicana k postu, molitvi, še zlasti v času Posta. Odrekanje materialnim stvarem je samo eden od načinov pokore za osebne grehe. To je dokaz, da smo se pripravljeni odreči nečemu in to podeliti s tistimi, ki živijo v pomanjkanju in bedi.

V naši pripravi pa vendar ne smemo ostati zgolj na zunanjih znakih. V Stari zavezi so preroki to jasno prepoznali in so opominjali ljudi, da je edina resnična sprememba tista, ki se zgodi v srcu človeka. Spremenimo srce in spremenjen je človek v celoti. Samo takšna sprememba nas lahko pripelje do prijateljstva z Bogom in z ljudmi. Samo tako bo naše srce prejelo plod, ki bo zrasel v dobro. Bog nas je ustvaril svobodne in nas vsak dan kliče k sprejemanju odločitev. Lahko se odločamo za dobro ali zlo. Kraljica miru nas poziva, da se odrečemo grehu in izberemo večno življenje. To je edini in pravi izbor. Vsakič, ko se odločimo za dobro, stopimo na stran Božjih sinov in hčera. Naše življenje se izpolni z veseljem. Živimo polno življenje. Življenje v grehu je životarjenje in trpljenje, življenje v Bogu pa prinaša mir in veselje. Že tu na zemlji lahko okušamo pravo radost, če živimo po Božjih zapovedih. Popolno radost bomo dosegli v večnosti, ko bo Bog obrisal solzo z vsakega obraza. Tedaj «smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.« (Raz 21, 4)

Jezus, naš prvi zgled, primer in učitelj duhovnega življenja se je pred svojim prvim javnim nastopom za 40 dni umaknil v puščavo, kjer se je postil, molil in se pripravljal na svoj javni nastop. Mojzes je na Sinaju ravno tako preživel isto število dni, prav tako Ilija na Horebu. V tišini in samoti človek bolje sliši Boga, ker ni obremenjen z nikakršnim vznemirjenjem. Oditi v puščavo, umakniti se, če je potrebno tudi za dalj časa, ne sme biti opravičilo za beg od ljudi, obveznosti ali dela, ampak poseben čas, v katerem se bomo obnovili v Božji bližini, da bi lažje živeli med ljudmi in pričevali veselo vest. Jezus je gospodar našega življenja in našega srca. Lahko naredi tisto, kar mi ne moremo in za kar nimamo dovolj moči.

Marija »Mati Cerkve« in naša mati nas zagovarja pred svojim Sinom. Svojo zagovorniško in posredniško vlogo je začela že začasa svojega tozemljskega življenja – na svatbi v Kani Galilejski – in jo nadaljuje tudi danes, potem ko je bila vzeta v Nebesa. Gospa nam s svojim prihodom v Međugorje želi pomagati, da se bolj močno povežemo z našim Odrešenikom. Če se odzovemo na klic Kraljice miru in se s postom ter molitvijo pripravljamo na srečanje z Jezusom, bomo lahko s čistimi srci in z radostno dušo sodelovali na velikonočnem slavju.

P. Danko Perutina

[josephine]

Međugorje, 25. februar 2008

Z MOLITVIJO IN ODREKANJEM PROTI SVETOSTI

"Dragi otroci! V tem milostnem času vas znova kličem k molitvi in odpovedovanju. Naj bo vaš dan prepleten z malimi gorečimi molitvami za vse tiste, ki niso spoznali Božje ljubezni. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu."

409. sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju z dne 25. februar 2008.

Skozi vseh 27 let prikazovanj Device Marije v Međugorju smo priče kako Marija kot prava mati skrbi za nas, svoje otroke. Vsakdo je zanjo pomemben. Nikogar ne izključuje iz svojih načrtov. Vse nas želi pripeljati k svojemu sinu Jezusu Kristusu.

V včerajšnjem sporočilu nas Marija opozarja na resnost postnega časa, v katerem se nahajamo. V tem času nam Bog daje še eno priložnost, da se poboljšamo, da se začnemo spreminjati. Moramo biti konkretni, ker je molitev srečanje živega in konkretnega človeka z živim in konkretnim Bogom. Od nas se pričakuje osebno izboljšanje na vseh področjih. Gospa nam daje sredstva, ki nam bodo pomagala v našem boju, in sicer: molitev in odrekanje.

Jezus je naš prvi učitelj molitve. Ko ga učenci prosijo naj jih nauči moliti, jih uči moliti Oče naš. To je molitev, ki ne sme biti zgolj izgovarjanje ali ponavljanje besed, marveč mora biti resnično obračanje k Očetu, naj pride njegovo kraljestvo. V Očetu imamo vse. Pomembno je prisluhniti kaj na Bog govori v molitvi, vse drugo se bo samo po sebi dodalo. V molitvi moramo biti vztrajni, pa tudi odprti do Božjega Duha, ki nam bo dal moč takrat, ko ne bo šlo vse tako, kot smo si zamislili.

Ob Jezusu je Gospa naša prva učiteljica molitve. Nekateri se sprašujejo zakaj Gospa pogosto opozarja na molitev in nas poziva k molitvi. To se sprašujejo predvsem tisti, ki ne molijo, ki želijo iz vseh stvari narediti senzacijo, tako tudi iz molitve. To so tisti, ki jih še ni zaobjel duh Evangelija in se še vedno hranijo s posvetno duhovnostjo. Gospa nas kliče k molitvi, ker je tudi sama molila in ker pozna pomembnost molitve bolje kot mi. Molila je v vseh pomembnih trenutkih svojega življenja: pred utelešenjem svojega Sina Jezusa Kristusa, pri napovedi Kristusovega spočetja, na dan Petdesetdnevnice, ko je rojena Cerkev, Telo Kristusovo. Ona, polna milosti, na Božjo ponudbo z nebes odgovarja s celim svojim bitjem: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1, 38) Zato Marija stoji pred nami kot primer globoke vere in molitve.

Drugo pomembno sredstvo duhovne rasti je odrekanje. In to ne odrekanje zaradi odrekanja, marveč odrekanje zato, da se v nas odprejo prostori, v katerih lahko deluje Bog. Vsako odrekanje je znak duhovne rasti. Najprej se moramo odreči tistemu, kar je za nas na prvem mestu, vendar ni Bog. To so lahko ljudje, slava, moč, denar, mi sami ali nekaj drugega. Na prvo mesto je treba postaviti Boga. Šele tedaj vse tisto, čemur smo se odrekli, dobi svoj pravi smisel.

V tem milostnem času smo vsi poklicani, da vsak dan rastemo in to tako, da v svojih molitvah posredujemo za tiste, ki še niso spoznali bližine Božje ljubezni. Poklicani smo, da molimo za zavržene, osamljene, nesrečne, tiste, ki so jih ženske splavile, za duše v vicah, za vse tiste, ki so potrebni molitve. Naj nam v naših plemenitih prizadevanjih pomaga in nas blagoslavlja naša Blažena Devica Marija, Kraljica Miru.


P. Danko Perutina

[josephine]

Međugorje, 25. marec 2008

SREČANJE Z BOGOM PREDPOGOJ RESNIČNEGA SPREOBRNJENJA

"Dragi otroci. Kličem vas, da delate na osebnem spreobrnjenju. Še ste daleč od srečanja z Bogom v vašem srcu. Zato ostanite čim več časa v molitvi in čaščenju Jezusa v Presvetem oltarnem zakramentu, da vas On spremeni in postavi v vaša srca živo vero in željo po večnem življenju. Vse je minljivo otročiči, samo Bog je neminljiv. Z vami sem in spodbujam vas z ljubeznijo. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu."

410. sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju z dne 25. marec 2008.


Mati Marija nas v sporočilu z dne 25. marec 2008 kliče k osebni spreobrnitvi. To je poziv vsakemu človeku posebej, kajti nihče ni izključen iz tega materinskega klica. Spreobrniti se pomeni, odreči se dosedanjemu načinu življenja in začeti novo življenje v Jezusu Kristusu. Spreobrnjenje zajema celega človeka tako kot je, na primer, zajelo razsipnega sina iz Evangelija po Luku, sv. Pavla, sv. Frančiška in toliko znanih ter neznanih svetnikov. Spreobrnjenje zajame naše srce in našo voljo. Srce zato, ker je središče človeka. Če je spreobrnjeno srce, lahko rečemo, da je spreobrnjen človek v celoti. Poleg spreobrnjenja srca je potrebno tudi spreobrnjenje volje, ker je spreobrnjenje klic. Volja nam pomaga na poti, po kateri smo krenili. Pomaga nam, da ne klonimo že pod prvimi križi. Resnično spreobrnjenje zahteva odrekanje ne samo od grehov ampak tudi od vseh malih, nepomembnih bogov, ki nam ne dopuščajo, da bi se popolnoma opredelili za Boga. Jezus je do konca jasen, ko pravi: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.« (Lk 9, 23) Ko se spreobrnemo, dopuščamo Bogu, da nas vodi, da bi spoznali načrt, ki ga ima z nami.

Spreobrnjenja ni brez molitve, ker je molitev na nek način prvi in poslednji pogoj spreobrnjenja, duhovnega napredka in svetosti. Na to nas opozarja tudi Marija, ki v svojem sporočilu z dne 25. junija 1992 pravi, »da nas iz dneva v dan kliče k spreobrnjenju. Če ne molite, ne morete reči, da se spreobračate.« Molitev nam pomaga, da se ves čas spreobračamo, da ves čas mislimo na Boga in mu ostanemo zvesti. Molitev je pogovor Boga in človeka. Bog pozna naše srce bolje kot mi sami. Njega ne zanimajo naše besede. Bolj ga zanima stališče našega srca. V molitvi je pomembna tudi predanost. Popolnoma se moramo predati v Božje roke, da bi Bog lahko iz nas ponovno naredil svoje ljubljene sinove in hčere. Moramo mu predati svoje želje, načrte, cilje, slabosti. Moramo se mu predati do konca, da nas on vodi tja, kamor želi in to je v njegovo kraljestvo. Gospa nas kot prava mati ves ta čas, ko je z nami, usmerja k svojemu sinu Jezusu in nikoli ne poudarja sebe same.

V včerajšnjem sporočilu nas Marija poleg molitve kliče tudi k čaščenju Jezusa v Presvetem oltarnem zakramentu, saj se s čaščenjem povezujemo s celo Cerkvijo. Sv. Alfonso Marija d'Liguori pravi, da je po zakramentih med vsemi pobožnostmi prvo in Bogu najljubše, nam pa najbolj koristno, prav čaščenje Jezusa v Presvetem oltarnem zakramentu. Jezusova bližina v nas prebuja živo vero. Vera je Božji dar, ki ga Bog poklanja vsakemu človeku. Zato bi vsak moral odpreti svoje srce, da bi sprejel ta dar. Z vero se odpiramo Bogu in šele takrat lahko prepoznamo, kdo je On. Vero bi lahko primerjali z lučjo. Kot luč odganja temo, tesnobo in obup, vliva sigurnost in daje moč. Vera na nek način osvetljuje pot tistim, ki jo imajo, in jih vodi, kot je temni oblak podnevi in svetli ponoči vodil Izraelce skozi puščavo. Tisti, ki od vere pričakujejo jasne in otipljive dokaze, bodo razočarani. Ko je sveti Tomaž v svoji globoki neveri rekel, da ne bo verjel v vstalega Kristusa dokler se ne bo dotaknil njegovih ran, mu je Jezus odgovoril: »Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!« (Jn 20, 29)

Ko bi nam vse bilo jasno, bi verovati ne bilo nobena posebna zasluga. Ne veruje se v tisto, kar se z zanesljivostjo ve, pač pa v tisto, kar ostaja vsaj do neke mere skrito. Vera je zaupanje in tudi ljubezen do osebe, ki ji zaupamo. Veliko ljudi se, kljub temu, da se zavedajo minljivosti tega sveta, v svoji slabosti odloča za te minljive vrednote. Gospa nas opominja, da je edino Bog neminljiv. Kraljica Miru nas spodbuja z ljubeznijo. Iz vsakega njenega sporočila izhajata ljubezen in ponižnost, za kar se ji zahvaljujemo in se priporočamo njenemu posredovanju.

P. Danko Perutina

[josephine]

Međugorje, 25. april 2008

IŠČITE BOŽJO VOLJO IN DELAJTE DOBRO

"Dragi otroci. Tudi danes vas vse kličem, da rastete v Božji ljubezni kakor cvet, ki čuti tople žarke pomladi. Tako tudi vi otročiči rastite v Božji ljubezni in nosite jo vsem tistim, ki so daleč od Boga. Iščite Božjo voljo in delajte dobro tistim, ki vam jih je Bog postavil na vašo pot in bodite luč in radost. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu."

411. sporočilo Kraljice Miru po vidkinji Mariji Pavlović - Lunetti v Međugorju, 25. aprila 2008

Gospa nas na začetku sporočila z dne 25. april 2008 kliče k rasti v Božji ljubezni. Rasti v ljubezni pomeni odpreti se Bogu kot cvet, da bi nas obsijal, se nas dotaknil in prežel. To se lahko zgodi le v ozračju molitve, ker je molitev kot kanal, kot cev skozi katero Bog spušča svojo ljubezen in svojo milost na to zemljo. Resnična, iskrena molitev lahko pride le iz srca, ki dopušča, da ga vsega prevzame in prežame moč Božje ljubezni. Taka Božja ljubezen lahko prevzame samo tistega, ki moli s srcem t.j. s celim svojim bitjem. Božja ljubezen išče odgovor, ki je vera. Z vero izpolnjeno srce lahko primerjamo s svetlobo. Vjera enako kot svetloba odganja temo, tesnobo in obup, daje sigurnost in moč. Na svoj način osvetljuje pot tistih, ki jo imajo in jih vodi, kot je temni oblak podnevi in svetli ponoči vodil Izraelce skozi puščavo. Tisti, ki od vere pričakujejo jasne in otipljive dokaze bodo razočarani, ker je vera nad dokazi in argumenti. Vere ne moremo meriti samo z znanjem, ker je vera predvsem življenje oziroma življenska usmeritev, ki se ne izraža vedno samo z znanjem. Vero lahko primerjamo z zvezdami, ki ponoči vodijo mornarje. Zvezde ne osvetljujejo valov, po katerih plovejo mornarji, zanesljivo pa jim kažejo smer gibanja.

Gospa nas kliče k iskanju Božje volje, ki se nam v vsej polnosti odkriva samo v osebnem srečanju s Kristusom. Edino iskanje in uresničevanje Božje volje nas bosta pripeljala v Božje kraljestvo. Jezus pravi: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 7, 21) Božja volja je pomembnejša od naše volje. Iskati in uresničevati Božjo voljo ne pomeni izgubiti se ali se odreči svoji svobodi, ampak nasprotno pomeni osvobajanje od suženjstva in greha vsak dan. To pomeni osvobajati se od suženjstva, v katerega nas zasužnjujejo mali bogovi kot so: moč, denar in plača, tuje razmišljanje, itd. Vsi ti idoli odvzemajo življenje, medtem ko ga edino Bog daruje. Vsi drugi bogovi obljubljajo veliko, dajo pa nič. Gospa je sprejela Božjo voljo, sprejela je služenje edinemu pravemu Bogu in uresničevanje njegove volje. Z eno samo sveto besedo fiat – naj se zgodi – z Božjo milostjo spremenila tok zgodovine.

Z uresničevanjem Božje volje stopamo v prijateljski odnos z Bogom. Ko so Jezusu rekli, da so prišli njegova mati in bratje in da ga iščejo, je odgovoril: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.« (Mk 3, 33-35)

Na koncu sporočila nas Gospa kliče k dobrim delom za vse ljudi. Naj povsod prinašamo luč in radost. Luč in radost je lahko samo tisti, ki vsak dan izpričuje Božjo ljubezen, kot je to delala npr. mati Terezija. Biti pričevalec pomeni popolnoma se predati v Božje roke, predati sebe popolnoma, živeti sporočilo Evangelija preden to posredujemo drugim, živeti v osebnem srečanju z Bogom, ki je postal človek, živeti z Gospodom, umrlim in vstalim.

Naj nam Marija, Kristusova Mati in Mati Cerkve, pomaga, da povsod nosimo sporočilo miru, radosti in odpuščanja, sporočilo, ki bo spremenilo svet.

P. Danko Perutina

Prevod: Nika