Napisal/-a MALA » 17 mar 2005 16:28
Moran priznati da sem malo razočarana o tem kar pišete. Imam občutek, da se greste neko versko vojno. Moram priznati, da nisem pretirano verna in med tem časom, ko so drugi molili sem ga jaz porabila za sebe ter razmišljala o tem kako napredujem. Neka pravila pa morajo obstajati saj drugače menim, da bi vsak počel kar bi želel. Kako je bilo? To je bila doslej najhujša izkušnja do zdaj. Nisem se posvečala veri, ampak sebi. Moram priznati še to, da mi tam nekatere stvari niso bile jasne zakaj jih počnem. Šele zdaj dojemam, da mi je vse skup zelo pomagalo. Lažje se obvladam npr. če te nekdo razjezi, bi ga človek najraje poslal v tri... zdaj v taki situaciji reagiram popolnoma normalno. Moti me tudi to, da naj bi bili narkomani idioti oz. brez ambicij. Kaj pa če so pametni oz. nadintiligentni in jih drugi ne dohajajo, zato se počutijo osamljene in zapuščene? No vsaj v mojem primeru je bilo tako. Komuna je bila nekaj najboljšega, kar se mi je lahko zgodilo, vendar vera name ni imela nobenega vpliva.